Čaj v času in prostoru

Nedvomno je, da je čaj prava kitajska pijača. Pred kakšnimi pet tisoč leti je cesar Shen Nong (神农 – božji kmetovalec) po naključlju poskusil prevreto vodo, v katero so iz drevesa čajevca, ki je rasel nad ognjiščem, padli lističi čaja. Shen Nong je bil zeliščar in se je nad pijačo, ki jo danes poznamo kot čaj, navdušil. Kitajci ga imenujejo cha (茶), nekoč pa so mu rekli tou, zhung, zeh, ka, ming ipd.

Zeleni čaj

Iz Kitajske na Japonsko

Težko je soditi, ali legenda drži, ker iz tretjega tisočletja pred našim štetjem nimamo pisnih virov. Prve materialne dokaze (posode s čajem) so raziskovalci našli v grobnicah iz dinastije Han, v 4. stoletju so ga pili v dolini reke Chang Jiang (Jangce), zagotovo pa lahko trdimo, da je v času Tangov (616-906 našega štetja) čaj postal razširjena in med Kitajci priljubljena pijača. Približno v tem obdobju so ga japonski budistični menihi in veleposlaniki prinesli tudi na Japonsko, kjer je čaj, tako kot na Kitajskem, močno zaznamoval kulturo, kmetijstvo in gospodarstvo.

Iz Kitajske v Evropo

Arabci imajo pisne vire o čaju iz 9. stoletja, ko so čaj že obdavčili. A v Evropi smo za novim trendom močno zaostajali. Čaj smo začeli piti šele v 16. stoletju, pa še takrat so ga po vzorcih prinašali portugalski ladjarji in misijonarji. Nizozemci so se zadeve lotili poslovno in na začetku 17. stoletja so se prve večje komercialne pošiljke kitajskega čaja znašle na ladjah, ki so preko Jave priplule do Evrope. Med premožnejšimi Nizozemci se je čaj prijel in se začel širiti po stari celini – med Francozi in kmalu tudi med Rusi. Še najbolj pa med Britanci in Irci, ki danes popijejo največ čaja. Pomembno vlogo so odigrale poroke med dvori, še posebej, ko je Charles II na dvor pripeljal portugalsko princeso Katarino, ki je bila prava čajna zasvojenka. Kulturo pitja čaja je razširila med kronanimi glavami, zaostajali pa niso niti ostali premožni Otočani. Na povpraševanje so se odzvali poslovneži in podjetje East India Company je začelo s poslom s Kitajci, ki je kmalu postal zelo donosen (namesto iz Kitajske so kasneje začeli čaj v večjih količinah uvažati iz indijskih plantaž). Toda zaradi visokih cen, ki so bile posledica uvoza, predvsem pa posebnega sto- in večodstotnega davka na čaj, je začela cveteti tudi črna trgovina s čajem. V 17. stoletju je angleško kriminalno podzemlje uvozilo in prodalo več čaja, kot vsi uradni trgovci skupaj. Konec 18. stoletja je vlada davek zato občutno znižala, in kakovosten čaj je postal dostopen množicam.

Morda vas zanima tudi tole: Čajni pribor in priprava čaja

Značke: , ,