Kako pripravim čaj in kakšen pribor pri tem uporabim?

Ko sem se pred leti preselil na Kitajsko, sem prenehal z uporabo čajnih vrečk. Na začetku mi kaj drugega pravzaprav ni preostalo, saj se da v Kunmingu čaj v filter vrečkah kupiti le v velikih supermarketih, kamor nerad zahajam. Kakšen čajni pribor je torej najboljši za pripravo čaja?

Tihožitje: čajni pribor in cvetoča češnja

Adijo, filter vrečke

Ko sem s čajnimi vrečkami opravil, sem si nabavil priročno čajno plastenko z vgrajenim kovinskim filtrom. Takrat sem obiskoval predavanja na Yunnanskem inštitutu za tradicionalno kitajsko medicino, kjer sem takoj opazil, da se večina študentov na tak način s čajem založi že doma. Kmalu tudi sam nisem bil izjema. Plastenko za čaj sem polnil s krizantemami, tieguanyinom, črnimi čaji … Sprva me ni kaj prida motilo, da se je plastika navzela čajnega vonja. Kmalu pa sem začel iskati boljšo alternativo.

Nekateri domačini, s katerimi sem se družil (učitelji na inštitutu in zdravstveni delavci v bolnišnici), so namesto plastike uporabljali navaden steklen kozarec s pokrovom. Prav takšen, kot se uporablja za vlaganje kumaric, za sadne kompote in marmelado. Vanj so dali nekaj čajnih listov in jih vsake toliko prelili s svežo vodo. Zadeva se mi je zdela avtentična, vendar je nazadnje nisem uporabljal. Vedno sem se spomnil na kumarice in čaj zato nikoli ni bil pravi. Iskal sem naprej, iskal sem boljši čajni pribor … in našel ustrezno keramično rešitev.

Čajni pribor: keramika in glina

Keramične tridelne skodelice so super! V njih lahko pripravim dovolj čaja, keramični filter je priročen, s pokrovčkom pa lahko nadzorujem temperaturo tekočine. Tudi ustnice in jezik se s keramiko rada dotikata. :) Težava je le v tem, da se take skodelice hitro polomijo. Tudi filtri imajo kar velike reže, skozi katere uidejo manjši čajni listi. Seveda sem takrat že poznal gaiwane in gongfu način priprave, a sem še kar nekaj časa vztrajal pri veliki keramični skodelici z držajem. Ni ga čez komot!

Čajni pribor: kovinske termo rešitve

Poleti 2011 sem iz Kitajske potoval na obisk v St. Petersburg. Doma nisem bil že tri leta, zato sem načrtoval kar nekaj obiskov družine in prijateljev. Seveda nisem prišel praznih rok, iz Kunminga sem prinesel kakovosten čaj. Nekaj sem ga odnesel tudi do mojega najboljšega prijatelja in ga razprostrl po kuhinjski mizi. Prijatelj je bil navdušen! Odprl je predal, v katerem je hranil svoje čaje, in mi jih ponosno razkazal. Toliko jih je imel, da sem takoj vedel, da nisem edini čajni zasvojenec v ulici. Vmes je iz druge omare potegnil še majhno čajno mizo iz bambusa pa skodelice … in termovko. Majhna kovinska termovka je bila najbrž namenjena uporabi na poti, v naravi. Čudno sem ga pogledal, on pa je vanjo hitro natresel nekaj svojega tieguanyina. Bo že vedel, kaj počne, sem si mislil, in počakal na čaj.

Ni bil slab. Drag kot žafran, je dajal; a odličen, sem pripomnil sam. Včasih je potrebno kakovost postaviti na prvo mesto, in stisniti jezik med zobe za blagajno. Vesel sem bil, da se kultura pitja čaja doma tako dobro razvija. Termovka pa mi je tudi takoj prirasla k srcu. V njej se je dalo pripraviti dober čaj. Imela je pokrov z dvema odprtinama, zato sem lahko čaj z lahkoto pretočil. Hkrati je pokrov v notranjosti zadržal večino čajnih listov, zato uporaba dodatnega filtra sploh ni bila potrebna. Dan kasneje sem si kupil nekaj podobnih kovinskih termovk tudi zase. Še vedno stojijo na moji kuhinjski polici, a jih danes le redko uporabim. V notranjosti se je sčasoma nabral čajni film, zato bi jih moral pošteno zdrgniti, če bi v njih pripravljal različne vrste čaja. Ena termovska za en čaj torej! Pa tudi čajni listi se znajo zagozditi v pokrovu in natakanje čaja postane zamudno. Največji problem take priprave čaja pa je – to sem sčasoma ugotovil med prelivanjem mojega priljubljenega dianhonga – da je v termovkah nemogoče prelivati zahtevne čaje, ki ne dopuščajo napak v pripravi.

Popolna rešitev

Zato sem si vzel nekaj časa in poiskal pravo čajno mizo in gongfu orodje za pripravo. Skupaj z mizo sem kupil tudi nekaj ne ravno poceni skodelic in gaiwanov. Hitro sem jih polomil in nadomestil s cenejšimi različicami. Uporabne so – če ne še bolj – kot dražji gaiwani. Nekateri sicer vztrajajo, da je izvrstna čajna oprema nujna za pripravo dobrega čaja. Sam nikoli več nisem kupil cenovno zasoljene keramike. Pri pripravi čaja je slednja zame zgolj orodje, denar pa raje porabim za kakovostne čajne liste.

Prednosti čajne mize so jasne. Osrečim lahko kup ljudi, ki se zberejo okoli mize, na kateri pripravljam čaj. Predvsem pa me veseli, da se lahko na mizi natančno posvetim vsakemu čaju in ga skrbno pripravim. Vsak preliv ponuja nove čajne užitke! Če je gostov veliko, se čajni mojster sicer hitro utrudi. A vedno se v omizju najde kak navdušenec, ki želi poskusiti. Prepustim mu pribor, ga opremim z nekaj navodili, naprej pa ponavadi kar samo steče. Večina z veseljem preliva za goste omizja, sploh če jim pomagam z nasveti. Zanimivo je opazovati ljudi, ki čaj v gaiwanih prvič pripravljajo.

Med popolnostjo in uporabnostjo: steklo

Čajne mize s čajnim priborom seveda ne uporabljam vsak dan, saj je priprava zamudna. Če čaj pijem sam, ali z enim ali dvema prijateljema, po novem uporabljam steklene čajne skodelice. Podobne so tridelnim keramičnim setom, vključno s steklenim pokrovčkom in čajnim filtrom. Stekleni filter je nežno narezljan in odlično opravlja svojo nalogo. Še posebej zanimivo pa je, ker lahko skozi steklo opazujem, kako se čajni listi v vroči vodi razvijajo. Edina težava stekla je njegova lomljivost. Skodelica se še nekako obdrži, filter pa je kar krhek. Nekaj časa sem potreboval, a sem se nazadnje le navadil, da upočasnim gibanje, preden filter spustim v skodelico.

Toliko o moji poti med čajnim priborom. Res me zanima, kako bom pripravljal svoj čaj čez pet let. :)

Nekaj utrinkov iz pomladanske čajne fotoseanse


Članek je napisal Roman, v slovenščino ga je prevedel Miha. Ogledate si lahko izvorno različico (Teaware & tea making or How I drink my tea). Več o čajih najdete na daoli.eu.


Značke: , , , , ,