Čajno potovanje na goro Nannuo

高山云雾出好茶 – Dober čaj prihaja iz nasadov mogočne, v meglico odete gore.

Star pregovor natančno opiše gorovje, na katerem rastejo najstarejša čajna drevesa. Ko jih posmukajo, iz čajnih lističev pridelajo surovi maocha – osnovo za najboljši puer čaj.

Vsakdanje življenje v vasi

Gora

Uro vožnje iz Jinghonga, v vzhodnem kitajskem Menghaiju, se na 1.400 metrih dviga gorovje Nannuo. Območje je znano po gojenju čajevca in izdelavi odličnega puerja, na goro zahajajo tudi romarji. Mene so privabili zapisi o lokalnih čajnih drevesih, ki so tukaj stara od 200 do 500 let.

Potovanje

Na pot proti Nannuou sem se odpravila z lastnikom neke čajne trgovinice v Jinghongu. Predlagal je obisk “kamene vasice”, kjer se bova srečala z lokalnimi kmeti, ki pridelujejo čaj. V vasi Shitou namreč živi manjšina Aini-Akha, ki je svoja prebivališča uredila sredi nasadov bambusa in čajevca. Domorodci Aini-Akha so razpršeni po celem južnem Yunnanu, na območju gore Nannuo pa živijo že nekaj sto let. Pot do njih je potekala med neskončnimi plantažami bananovcev in gumijevcev ter skozi deževni pragozd z gosto vegetacijo. Serpentinasta cesta, ki se vije okoli gore, je vsakih nekaj kilometrov zavila skozi mistične vhode, ki so jih, da bi odgnali zle duhove, domačini okrasili z lobanjami in poslikavami.

Ime Nannuo izvira iz jezika manjšine Dai, v direktnem provodu pomeni pasta iz bambusa. Gre za lokalno specialiteto, ki jo pridelujejo iz fermentiranih vršičkov bambusa. Nekoč jo je lokalni fevdalec tako zelo oboževal, da je po njej dobila ime cela gora.

Starodavna čajna drevesa

Ko sva prispela v vas, ki se razteza preko gorovja Nannuo, sva se takoj podala v gosto nasajen gozd čajevcev, ki se razprostira čez območje veliko skoraj 10 kvadratnih kilometrov (15.000 mu). Čimprej sem se na lastne oči želela prepričati, kako stoletni čajevci izgledajo v živo. Pričakovala sem široka debla in gigantske višine. Pričakala pa so me čajna drevesa, ki so bila v povprečju le nekoliko višja od mene. Najstarejši in najvišji izmed njih (imenujejo ga Kralj starodavnih čajevcev) pa je prava turistična atrakcija, saj šteje več kot 800 let. Ta lepotec v višino meri zavidljivih 14.7 metrov.

Vsekakor je pogled na Nannuoške nasade zelo drugačen od tistega, ki ga sreča obiskovalec običajnih čajnih plantaž. Na njih čajevce obrežejo, pred mano pa so se razprostirala prosto rastoča drevesa, ki jih domačini gojijo po starodavni tradiciji. Redko jih obrežejo. Prav tako jih ne gnojijo ali škropijo. Listi in vejevevje so polni miniaturne “zajedalske” flore in faune, ki jo pesticidi sicer uničijo. Na čajevcih sem tako opazila sicer redke vrste orhidej in rakovih klešč – rastlin, ki se uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini.

Obiranje čaja

Takó gojeno čajno drevo dá na leto le kakšne tri kilograme čaja, kar je nekajkrat manj od letnega pridelka plantažnega čajevca. Med aprilom in novembrom jih obirajo vsake tri tedne. Razpon se lahko glede na mikrolokacijo tudi poveča. Na splošno pa velja, da daljši časi med obiranjem drevesu dajo več možnosti, da si opomore; kar pomeni, da so tudi obrani čajni vršički bolj kakovostni. Posledično je cena divjega čaja višja od plantažnega pridelka. Dobra novica je, da je na gori Nannuo čaj glavni vir dohodka za večino domačinov, kar pomeni, da je čajno kmetijstvo tukaj trajnostno.

Sicer pa obiranje čaja na tem območju sega v obdobje Treh kraljestev (220-280 n. š.). Nekaj stoletij kasneje so se na gori naselili ljudje iz manjšine Bulang, ki so gojenje čajevcev izpopolnili. Aini-Akha, ki na gori živijo danes, so tradicijo prevzeli in jo še dodatno dodelali.

V času dinastije Qing so pridelali okoli 300 ton surovega čaja (maocha), ki so ga tovorili po okrožjih Menghai in Yiwu. Tam so ga obdelali in izvozili v ostale dele Kitajske in tudi v tujino. Med nemirnimi časi ob ustanavljanju kitajske republike je čajna trgovina v teh krajih dolgoročno nekoliko zamrla. Šele pred kakšnimi 50 leti pa je ponovno oživela. Še ne pred kratkim so nekateri “strokovnjaki” celo predlagali, da bi vsa stara čajna drevesa posekali in jih nadomestili z mladim plantažnim čajevcem in drugimi kmetijskimi rastlinami. K sreči se to ni zgodilo, tako da danes izpod gore Nannuo prihaja odličen puer.

Moj dnevni obisk se je bližal koncu. Po ogledu starodavnih čajevcev sem se vrnilia v hišo lokalnega pridelovalca čaja. Ponudil je sveže preliti surovi puer, ki ga dnevno pije tudi sam. Med srkanjem prijetne pijače smo še nekaj časa zbirali vtise in poslušali čajne zgudbe iz gore Nannuo.

Fotogalerija

Slovarček

  1. Surovi čaj – 毛茶 [mao cha] – minimalno obdelan čajni material (rahlo pražen v voku, zvit in posušen).
  2. Gora Nannuo – 南糯山 [nan nuo shan] – znamenito gorovje v Menghaiju, Xishuangbanna
  3. Menghai – 勐海县 [meng hai xian] – okrožje v Xishuangbanni
  4. Jinghong 景洪 – mesto na jugu Yunnana, glavno mesto Xishuangbanne
  5. Xishuangbanna – 西双版纳 – avtonomna perfektura na jugu province Yunnan
  6. Shitou –  石头寨 [shi tou zhai] – ime “skalnate vasi”
  7. Aini-Akha – 爱昵族 [ai ni zu] – ime manjšine (ljudstva)
  8. Dai – 傣族 [dai zu] – ime manjšine (ljudstva)
  9. 1 mu – 亩 [mu] = 614.4 m² (kitajska merska enota)
  10. Kralj starodavnih čajevcev – 古茶树王 [gu cha shu wang] – najstarejši čajevec na gori
  11.  台地茶 [tai di cha] – plantažni čajevci
  12. Rakove klešče – 螃蟹脚 [pang xie jiao] – zdravilna rastlina, ki kot zajedalec raste na čajevcih (Viscum Liquidambaricola Hayata)
  13. Dendrobium 石斛 [shi hu] – orhideja, ki kot zajedalec raste na čajevcih in se uporablja v tradicionalni kitajski medicini
  14. Bulang – 布郎族 [bu lang zu] – ime manjšine (ljudstva)
  15. Yiwu – 易武 [yi wu] – staro mesto v okrožju Menghaija, Xishuangbanna.

Zapis je pripravila Alesia, vodja Daoli Tespotting projektov v Rusiji, ki trenutno raziskuje čajno kulturo na Kitajskem

Značke: , ,