Nekaj misli o zanimivih čajih

Zadnjič sem se sprehajal po čajni tržnici in iskal nove in zanimive čaje. Med dvema čajnima hišama je neka trgovinica, ki jo pogosto obiščem. Vedno sem z navdušenjem opazoval različne črne čaje, ki jih imajo razprostrte po policah in prejšnjo soboto sem se odločil, da jih preizkusim.

Heisonglu čaj "po bitki" :)

Tržnico sem obiskal s prijatelji, ki so jim pošle čajne zaloge, nakupili pa smo tudi nekaj čajnega pribora za darila in osebno uporabo. V čajni trgovinici nas je prijazna gospa hitela posaditi na stole za masivno čajno mizo. Ambient je bil prijeten in na nek način sem si zaželel, da ne bi rabili nikoli odditi. Pili bi čaj in se fino imeli. Prijatelji so že sedeli, sam pa sem si ogledal zalogo na policah.

Čajni vzorčki

Vsi so veselo skrkali čaj, ki ga je ponudila gospa, izgleda da lastnica čajne trgovinice. Sam pa sem pri njenem pomočniku naročil vzorce v majhnih vrečkah po 30-50 gramov. Prosil sem za črne čaje in takoj dobil brezplačne vzorčke (yangpin). Hitro sem ugotovil, da so si po vonju in okusu zelo podobni, zato sem na koncu vzel le sedem ali osem različnih. Čaja je bilo za pol kilograma, lastnica pa je vseeno vztrajala, da ga vzamem kot vzorec. Želel sem ga kupiti, a mi ni uspelo.

Pridružil sem se prijateljem za mizo, kjer me je že čakal sveže pripravljen črni čaj. Ni bil slab, najbrž kateri izmed vzorcev, ki sem jih imel v torbi. Z lastnico sva ob čaju izmenjala še nekaj vljudnostnih fraz (predvsem o letošnjem vremenu), nato pa sem jo vprašal to, kar po novem vprašam vse kmete in čajne trgovce, pri katerih kupujem čaj: Ali imate zadaj za policami še kakšne posebne čaje? Zasmejala se je in namignila pomočniku, ki je prinesel dva nova čaja. Za prvega lastnica pove, da je yunnanska različica čaja dahongpao. Drugi je bil heisonglu, dražja in bolj cenjena verzija črnega čaja.

Velike rdeče obleke in borovci

Gospa je lastnoročno pripravila oba in pokušinja se je začela. Ta dan sem spil že veliko, zato sem počasi začel preštevati nove skodelice. Na srečo sta bila nova čaja zanimiva in sem ju z veseljem posrebal. Yunannska različica dahongpao čaja je bila po okusu in vonju podobna podobnim (seveda neoriginalnim) čajem iz Fujiana in Taiwana. Tale tukaj pa je imel veliko prednost: bil je vsaj 4-krat cenejši od “avtentičnih rdečih oblek” (dahongpao se v angleščino prevaja kot Big Red Robe – velika rdeča obleka).

Tudi heisonglu je bil zanimiv, ker je kljub črnim listom dal svetlo čajno juho. Lastnico sem prosil, da mi na list papirja napiše ime v kitajščini in takoj sem ugotovil, da sestoji iz pismenk “črno”, “borovec” in “rosa”. Res je bil dober črni čaj, z rahlo smolnato noto. Cena je bila temu primerna, a sem ga vseeno kupil. Odločitve nisem obžaloval. Doma sem si ga v miru privoščil in okus me je še bolj navdušil. Iz petih gramov lističev pa sem iztisnil kar deset 350-mililitrskih skodelic čaja! Zvečer sem pobrskal še po slovarju in pod heisonglu med drugim našel prevod “tartuf”. Tartufa nikakor nisem mogel povezati z okusom v mojem lončku, zato tole čajno izkušnjo sedaj raje opišem kot “jutranjo roso z borovcev”.

Ostali vzorci, ki sem jih prinesel domov, so mi bili prav tako všeč: dva črna čaja (čeprav so listi temno zeleni) in čaj z zlatimi vršički. V sebi so imeli še nekoliko “dimljenega” – aromo, ki jo ponavadi izstisnem le iz puer čajev, ki so sušeni na odprtem ognju.

Različno zviti čajni lističi

Nekatere vzorce čajev, ki sem jih prinesel domov, pa sem izbral, ker me je prepričala njihova oblika: recimo dongfangmeiren stisnjen v osemgramske pravokotnike in črna čaja v obliki rože ter stožca.

Dongfangmeiren pijem že nekaj časa in mi je resnično všeč. Ime lahko prevajamo kot “vzhodna lepotica”, a še do danes nisem uspel ugotoviti, za katero vrste čaj pravzaprav gre. Različni pridelovalci in čajni trgovci imajo različne razlage: eni ga imajo za wulong čaj, drugi za rumeni, tretji pravijo, da je črni. Nekateri ga kategorizirajo pod puer čaje. Najbrž je odvisno tudi, kako ga naredijo, saj se način predpriprave čajnih listov in način stiskanja med proizvajalci razlikuje.

Zanimivo oblikovani črni čaji, ki sem jih ta dan dobil, pa so vzorčen primer, kako čajni trgovi iščejo nove načine za prodajo. Videl sem že puerje stisnjene v čokoladi podobne kocke, dianhonge stisnjene v spirale (po vzorcu zelenih biluochun čajev), in visokokakovostni tieguanyin, ki so ga “vdelali” v filter na dnu skodelic za enkratno uporabo.

Saj se ne pritožujem, take domislice so zanimive. Vseeno pa se mi zdi malo čudno, da črne čaje zvijajo po sistemu gongyicha (po kitajsko umetnostni čaj). Namen zvijanja čajnih listov in njihovo kombiniranje s cvetlicami je v tem, da lahko ob prelitju z vodo opazujemo, kako se odprejo. Potrebni so daljši namakalni časi, predvsem pa svetla čajna juha, da lahko rezultat sploh vidimo. Črni čaji ob daljšem namakanju postanejo trpki, temna juha pa zastira pogled do odprtih čajnih lističev.

Fotografije


Članek je napisal Roman, v slovenščino ga je prevedel Miha. Ogledate si lahko izvorno različico (Some random thoughts on some random teas). Več o čajih najdete na daoli.eu.


Značke: ,