Romanov izbor čajnega pribora

Na Kitajskem živim že več kot pet let. Življenje v Kunmingu – osebno in čajno – je bilo polno sprememb. Pred petimi leti sem si težko predstavljal, da bi dan preživel brez ogromnih količin dianhonga ali kateregakoli drugega črnega čaja. Popil sem tudi veliko wulonga z dodatkom ginsenga. Danes takšne čaje pijem le na čajni tržnici, ko preizkušam nove okuse, ali pri prijateljih, ki mi servirajo že pripravljen čaj. Seveda imam črn čaj še vedno rad, toda odkar sem podrobneje spoznal svet dobrih sheng (surovih) puerjev, se težko ozrem nazaj.

Upravljanje s čajnikom

 

V Kunimg sem na študij tradicionalne kitajske medicine (TCM) prišel leta 2008. Že takrat se je Yunnanska TCM univerza preselila na obrobje mesta v Chengong, kar pomeni, da je bila prva dobra čajna tržnica od kampusa oddaljena 40 km. Enkrat mesečno sem jo obiskal in se založil s svežim čajem. V tem času sem zamenjal kar nekaj čajnega pribora.

Začel sem s plastiko …

Prvo študijsko leto sicer ni bilo zapolnjeno z veliko predmeti, a so bili vsi v kitajščini, zato študij ni bil hec. Storilnost in učinkovitost sta bila na prvem mestu. Za pripravo čaja sem uporabljal plastične lončke s pokrovi na zaponko in filtri iz nerjavečega jekla. Tak komplet je res priročen. Nekaj lončkov sem poslal domov in vsi so bili veseli.

… in nadaljeval s keramiko in porcelanom

Med študijem sem popil veliko čaja. Hitro sem ugotovil, da plastika nase veže barvo in okus. Priročnost je še vedno bila na prvem mestu, zato sem poiskal podoben čajni komplet iz keramike. Keramičen pokrov seveda ni tesnil, velike luknje v filtru pa so dopustile, da so čajni lističi ušli v skodelico za pitje. Kljub temu se na plastiko nisem vrnil, saj je uporaba keramike za pripravo čaja dosti bolj prijetna.

Ko sem prvi lonček polomil, sem si nabavil celo različico iz porcelana, ki je sicer prijetnejše na otip, a še bolj občutljiva. Skodelice s filtri in pokrovom so – tako sem kmalu ugotovil – neugodne tudi zato, ker je treba filter s čajem jemati iz skodelice in ga odlagati na pokrovček, kar pomeni, da nekaj čaja človek vedno polije po mizi. Še več, keramične skodelice s filtrom so za pripravo čaja okorne, in za zahtevnega čajepivca zato nepriročne.

Nato sem odkril lito železo

Seveda sem litoželezne čajnike videl že prej, a si nikoli nisem privoščil primerka za domačo uporabo. Med nekim obiskom čajne tržnice pa sem naletel na lepo oblikovano serijo litoželeznih čajnikov, ki so bili tudi cenovno dostopni. Zvečer sem v njem že pripravljal svoj čaj.

Še danes trdim, da je litoželezo prava izbira. Prijetno leži v roki, z njim je fino upravljati. Daj mi čajnik, nekaj shenga, in zabava se lahko začne! Čeprav sem kasneje kupil pravo leseno čajno mizo, gaiwane in podobno gongfu opremo, sem večino čaja še vedno pripravil v litem železu.

Bistvena pri taki pripravi je podlaga na mizi. Veliko časa preživim pred računalnikom, zato imam čaj rad ob sebi. Lahko bi si kupil tradicionalni čajni prtiček, a debelešja papirnata servieta je prav tako uporabna. Hkrati je uporabna tudi kot podloga za miško. Paziti je potrebno tudi, da litoželezni čajnik pred pripravo čaja umijete z vročo vodo, da se železo segreje, sicer je s temperaturo čajne vode težje upravljati.

Prednosti priprave čaja v litoželeznem čajniku so jasne. Prvič, čajnik je neuničljiv. Če ti pade na tla, te ne skrbi za čajnik ampak za ploščice ali parket. Drugič, emajlirana notranjost nase ne vleče čajnih vonjav in okusov. Tretjič, filter iz nerjavečega jekla, ki se vloži v čajnik, je priročen. Četrtič, litoželeznik čajnik je odlično darilo za prijatelje.

Steklo: lomljiva popolnost

Uporaba steklenega pribora je bila pomembna epizoda v mojem čajnem življenju. Steklo je res zelo lomljivo, je pa tudi nadvse prijetno za pripravo in pitje čaja. Navadena steklena skodelica lepše sede v roko in je ustnicam bolj prijetna kot pa drag procelanast čajni izdelek. Dolgo sem iskal stekleni čajnik, ki bi mi ugajal. Žal ga nisem našel. Večina je narejenih za pripravo cvetličnih poparkov, ne pravega čaja, zato so ponavadi zelo veliki in imajo slabe filtrirne sisteme. Težava s steklenimi čajniki je tudi v tem, da se hitro segrejejo in prevajajo toploto navzven, kar pomeni, da se človek pri rokovanju z njimi hitro opeče.

Zato sem rajši kupil steklene skodelice s filtrom in pokrovčkom. Podobni so tistim iz keramike, ki sem jih spoznal pred leti, le da so vsi deli v takem čajnem setu narejeni iz stekla. Še boljše: stekleni filter nima navrtanih velikih lukenj, kot je to praksa pri keramiki. Stekleni filtri so s tanko žagico narezani po dolžini, kar pomeni, da bodo v sebi zadržali tudi najtanjše čajne lističe in njihove fragmente. Ta čajni izzum mi je bil tako všeč, da sem kasneje, ko sva z Mihom odprla Daoli, takoj naročil več sto primerov steklenih kompletov, ki sva jih v spletni trgovini ponudila našim strankam.

Za razliko od konkurenčnih izdelkov so Daoli steklene čajne skodelice nekoliko debelejše, oblikovane pa so tako, da se da iz njih čaj brez težav in spodlivanja preliti tudi v manjše posodice. Najboljše pri njihovi uporabi pa je seveda to, da lahko skozi steklo opazujem, kao se čajni listi ob prelivanju s toplo vode razvijajo.

Glineni čajniki so prava stvar

Nazadnje sem odkril glinene čajnike, v katerih danes pripravim največ čaja. Pred kakšnimi štirimi meseci sem na ulici kupil celo rabljen primerek. Gospod z ulice je prodajal različne modele rabljene robe. Všeč mi je bil čajnik z ugnezdenim filtrom in hipijevskim dizajnom. Doma sem ga temeljito očistil s sodo in ga začel “trenirati” s sheng puerji. A hitro sem ugotovil, da pokrovček ne tesni, tudi če ga pridržim s prstom. Ob prelivanju čaja, ko je čajnik skoraj pravokotno obrnjen proti skodelici, ni trdno stal na svojem mestu, zato mi je večkrat zgrmel na mizo. A kljub napaki sem z njim lahko pripravil dober čaj.

Vseeno sem se kmalu odpravil na tržnico, si vzel čas in pregledal zalogo. Čajnik, ki mi je bil najbolj všeč, je bil seveda tudi najdražji. Vseeno sem ga kupil. Še danes mi ni žal.

Moj novi čajnik je res odličen! Pokrovček se tesno prilega. Tako zelo, da lahko iz njega izlivam čaj, brez da ga pridržim s prstom. Glina je kakovostna, zato je z njim prijetno upravljati. Ugnezden filter je skrbno načrtovan in postavljen tako, da ne prepušča čajnih listov. Ugotovil sem, da je čajnik tako dobro uravnovešen, da ga lahko “obesim” na prst in iz njega odlivam čaj.

Tale čajnik mi je bil tako všeč, da o njem še vedno govorim v sedanjiku. Čeprav ga nimam več. Počil je njegov nos, zato sem ga od jeze zabrisal v smeti.

Naj živi glina!

Seveda sem bil čez nekaj dni spet na tržnici. Poleg vse domače zaloge čajnih miz, gaiwanov in ostalega pribora, seveda ne morem brez pravega glinenega čajnika. Tokrat sem se domov vrnil s čajnikom shipiao (石瓢) – odpornim primerkom s širokim dnom in ravnim kratkim nosom, ki iz mase štrli pod kotom 45º. Žal nima ugnezdenega filtra in je nekoliko manjši od predhodnika, a njegov nos je praktično nepolomljiv. Pazil sem, da sem nabavil takega, ki ima dober pokrovček. Tako lahko z njim še vedno navdušim goste, ki pridejo k meni na čaj. Kot že nekaj časa velja za moj čajni izbor – v njega najrajši dam kak dober sheng.

Fotogalerija

Članek je napisal Roman. V slovenščino ga je prevedel Miha.

Značke: , ,