Tibetanski dnevi v Mariboru in masleni čaj

Prejšnji teden je bil pri nas na obisku Tenzin Gyatso (14. Dalai Lama), ki je imel svoje zvezdniške nastope po športnih dvoranah. V času njegovega letošnjega obiska so bili pri nas tudi menihi iz indijske Dharamsale, ki so na Grajski ulici vsak dan sestavljali mandalo. Organizator je pripravil nekaj predavanj in delavnic, in po dveh takih srečanjih smo imeli tudi čajanko s predstavitvijo kulture pitja čaja.

Situacija je bila sicer malce hecna, saj se Tibetanci in Kitajci načeloma ne marajo (Tibet je uradno del Kitajske), hkrati pa so bili tukaj menihi iz Indije, kjer je kultura pitja čaja nekoliko drugačna (in, mimogrede, “indijski” čaj so Angleži z mednarodno špijonažo sunili Kitajcem in ga začeli gojiti po svojih kolonialnih plantažah). Beseda ni konj, čaj pa še manj, zato smo se na koncu vsi vendarle imeli fino. Žal s sabo nisem imel fotoaparata, zato sem nekaj hitrih fotografij posnel s telefonom.

Menihi so v nekaj dneh sestavili peščeno mandalo

O čaju in čajankah

Če čajanko združim z daljšimi razlagami o čaju, ponavadi prelivanje ločim od predavanja. Sploh če je pred mano več ljudi (čajanka se izvaja v intimnem vzdušju in pri več kot 10 udeležencih je že gužva). Prvi del za več ljudi hkrati se najboljše obnese takole:

  • Kratko predavam o zgodovini in kulturi pitja čaja (pokažem tudi kakšne slike, literaturo in podobno).
  • Nato predstavim procese obiranja in obdelave čajnih listov na Kitajskem (kar nekaj ljudi še vedno napačno meni, da črni čaji rastejo na “črnem” čajevcu, zeleni pa na čisto drugačnem, “zelenem”).
  • Na ogled postavim različne vrst čaja in jih predstavim (pokažem zelene, wulong, črne, puer in kitajske cvetlične čaje …).

Drugi del čajanke je že bolj praktične narave:

  • Najprej predstavim tradicionalni čajni pribor (čajna miza, gaiwan, skodelice; glineni grelec vode na oglje …) in nekatere modernejše čajne gadgete.
  • Nato pokažem tradicionalni kitajski načina priprave čaja (čajna ceremonija).
  • Sledi pokušina čajev za udeležence (priprava v gaiwanih, prava voda in čas namakanja, vonjanje in srkanje čaja).

Pri zadnji točki že postane družabno in sproščeno, saj udeležence povabim k aktivnem sodelovanju. Tako je bilo tudi na zadnji mariborski čajanki. Če je čajepivcev manj (tja do 10) pa kar takoj začnemo s prelivanjem – dela ni toliko in vmes se pogovorimo o vseh čajnih temah.

Tibetanski masleni čaj

Ker je šlo tokrat za posebno priložnost, smo govorili tudi o Tibetu in tibetanskem čaju (po cha). V Tibetu sem bil leta 2007 in takrat sem prvič okusil to mešanico jakovega masla, čaja in soli. Vonj in okus sta specifična, tako zelo, da tisti z občutljivimi želodci ob prvem požirku tudi bruhajo. Toda po nekaj poskusih se človek na okus navadi in če se giblje po Tibetu tudi hitro razume, zakaj ga Tibetanci pijejo pred, med in po delu. Na visokih nadmorskih višinah je ta pijača odličen vir kalorij. Pripravljajo jo v posebnih podolgovatih lesenih posodah (pinjah), kjer stepajo čajno juho (čajne liste puerja ali črnega čaja več ur prekuhavajo), jakovo maslo in sol. Pijejo ga kar tako ali pa skupaj s tsampo, posebnim tibetanskim prigrizkom, ki ga izdelajo s praženjem moke.

Pri nas se jakovega masla ne da dobiti, zato uporabljam (slab) nadomestek – maslo iz kravjega mleka. Tibetanski čaj pripravim tako, da črni dianhong namakam v vodi nadpovprečno dolgo (da nastane čajna juha), nato ga precedim v termo steklenico, dodam košček masla, malenkost polnomastnega mleka, ščepec himalajske soli in do vrha dolijem vrele vode. V termo posodi čaj nato po barsko mešam celo minuto. Pomembno je, da se čimbolj speni. Postrežem takoj, ker hladen in nezmešan ni pravi.

Tibetanski čaj – nekaj fotografskih vtisov

 

 

Značke: , , , ,